This project has been funded with support from the European Commission.

This project has been funded with support from the European Commission.
This project has been funded with support from the European Commission. This publication reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.

Monday 22 February 2016

OPEN DAY AT GYMNASIA VIC 2016

THE 5th MEETING IN ELEFSINA IN THE LOCAL PRESS

I&L DAY IN SLOVENIAN PRESS

27. november Involve Me and I Learn Day v zgodovini Znanstvenega liceja Franceta Prešerna

Šole iz 6 evropskih držav počastijo evropsko sodelovanje
27. november 2015 se bo zapisal v zgodovino Znanstvenega liceja Franceta Prešerna kot Involve Me and I Learn Day, to je dan, ko šole iz šestih evropskih držav (Slovenije, Italije, Grčije, Španije, Finske in Islandije) istočasno počastijo evropsko sodelovanje tako, da na razstavnih panojih predstavijo svojo in partnerske šole in predstavitev okrasijo s slikami in logi, s katerimi so posamezne šole tekmovale v lanskem šolskem letu, nadalje s powerpoint predstavitvami, filmi in drugimi izdelki, ki so nastali v okviru projekta , ter organizirajo različne medkulturne dogodke.
Evropski projekt Erasmus + Involve Me & I Learn ("Povej mi in slišal bom, pokaži mi in videl bom, dovoli, da sam naredim in naučil se bom" Konfucij) je nastal iz želje, da bi izboljšali osnovne veščine dijakov in dijakinj predvsem v znanju jezikov in komunikacijsko informacijskih tehnologij in da bi jih ob aktivnem vključevanju v učni process še bolj motivirali za šolsko delo. Ob projektu je tako nastala spletna stran le-tega, blog, wiki platforma ter tudi eTwinning projekt na evropskem portalu eTwinning. Predvsem petim razredom bi radi omogočili uspešno iskanje njim ustreznim študijskih možnosti in poti v nadaljnji študij in bodoče delo ob uporabi mednarodne usmerjevalne platforme v angleškem jeziku.
V prvem polletju letošnejga šolskega leta dijaki in dijakinje tretjih razredov ustvarjajo posamezno ali v skupinah bloge, sodelujejo na Wiki platformi in primerjajo šolske sisteme, šolsko življenje in pravilnike na posameznih šolah ter odgovarjajo na različne ankete. V drugem polletju se bodo tudi ubadali s tehnikami reševanja konfliktov in bodo v sklopu pouka tudi uporabljali različna digitalna orodja. Na Wiki platformi bodo profesorji objavljali primere dobre prakse na posameznih šolah in jih delili s kolegi partnerskih šol; projekt jim ponuja priložnosti primerjave različnih šolskih sistemov in metod dela, izoblikovanja didaktičnih dejavnosti za skupno uporabo, odkrivanja posebnih zanimanj in veščin dijakov in dijakinj in njihovega usmerjanja, medtem ko se pripravljajo na pomembne odločitve pri izbiranju nadaljnjega študija. Končni produkt dvoletnega projekta, ki se bo letos sklenil v prvi polovici maja 2016 v Španiji, bo elektronska knjižica dobre prakse in usmerjanja.
Projekt tudi omogoča dijakom in profesorjem, da se osebno srečujejo in neposredno spoznavajo nove šolske stvarnosti po Evropi. Mednarodni sestanki profesorjev in dijakov so organizirani kot mednarodna srečanja in izmenjave. Novembra 2014 je Finska gostila prvo srečanje koordinatorjev, v marcu 2015 so profesorji in dijaki obiskali Trst in Ljubljano, septembra 2015 pa so se udeležili 4. mednarodnega srečanja v Reykjaviku na Islandiji. Majhen otok sredi Atlantskega oceana, kjer kraljujeta led in ogenj in šteje le 320.000 prebivalcev, jih je sprejel medse z umirjeno lepoto nedotaknjene narave presenetljivo zelenih barv, ki krasijo tudi nebesni svod tako podnevi kot ponoči. Prvič so lahko opazovali tundro, se čudili mogočnemu ledeniku v daljavi, opazovali v temni zemeljski skoriji vulkansko aktivnost, zaznali nemir in moč narave v nenadnih izbruhih toplih vrelcev in mogočnem padcu slapa ter občudovali lepoto rastlinstva ob presenetljivo lepem in toplem vremenu, ki so ga naši najsevernejši prijatelji doživljali kot tipično poletno.
V ponedeljek , 14. septembra, je skupina profesorjev in dijakov liceja Prešern prispela v Reykjavik, kjer so jih pričakali profesorji in družine gostiteljice. V torek zjutraj so obiskali šolo in se podali na organiziran ogled mesta, kjer so jim dijaki predstavili mestne znamenitosti, sedež parlamenta, slavno opero, ki se nahaja v mestnem pristanišču in je prav tiste dni gostila slavno angleško pevsko skupino King’s Singers, in moderno cerkev, eno izmed najvišjih zgradb v Reykjaviku. Popoldne so se profesorji odpeljali do Modre Lagune - enega najbolj obiskanih kopališč na Islandiji. Tam so uživali v termalnih vodah in zdravilni maski iz belega blata. Nekateri so preizkusili tudi turško in finsko savno. Izkušnja je bila enkratno sproščujoča pred prvim delovnim sestankom v sredo dopoldne. Medtem ko so profesorji sestankovali in se dogovarjali o nadaljnjem delu na projektu, so se dijaki udeležili spoznavnih iger v parku v Reykjaviku. Za kosilo so vsem postregli s tipičnimi hot dogi, ki jih servirajo s posebnimi polivkami in dodatki, med katerimi je tudi ocvrta čebula. Nato je težko pričakovano opazovanje kitov zaradi slabih razmer na morju odpadlo, zato je bil prosti čas zapolnjen s sprehajanjem in nakupovanjem v središču Reykjavika. Islandci so tistega dne za dijake organizirali piknik s sladkarijami, medtem ko so profesorji po večerji z živo glasbo odkrivali nočni utrip prestolnice v pričakovanju polarnega sija, ki je najbolj pogost pred polnočjo. V četrtek zgodaj zjutraj so se vsi skupaj odpeljali z avtobusom po poteh 'The Golden Circle'. Po dveh urah vožnje so prispeli v kraj, kjer so snemali popularno serijo Game Of Thrones – v Nacionalni park Þingvellir, kjer se razmikata evrazijska in severnoameriška tektonska plošča. Tam so se sprehodili po očarljivi pokrajini in obiskali zgodovinski kraj Almannagjá, kjer se je leta 930 sestal Althing, prvi parlament, ki je imel zakonodajno, sodno in izvršilno oblast. Bil je prva taka ustanova na svetu in je del svetovne dediščine UNESCA. Potovanje so nadaljevali do skrivnostnih in nemirnih gejzirjev v dolini Haukadalur. Največji gejzir, po katerem so ti naravni pojavi dobili svoje ime (Geysir), izbruhne le še občasno; so pa občudovali izbruhe nekoliko manjšega gejzirja, ki se pojavijo vsakih 5 do 10 minut. Njihov zadnji postanek pa je bil ob veličastnem slapu Gullfoss. 32 m visok »zlati slap« na reki Hvita izvira iz mogočnega ledenika, ki so ga lahko videli na obzorju. Po povratku v Reykjavik, so gostitelji odpeljali dijake in dijakinje v Modro Laguno, kjer so tudi oni končno uživali v termalnih vodah, medtem ko so se profesorji zbrali na zaključni večerji v restavraciji v pristanu. V petek, 18. septembra, so se zgodaj zjutraj poslovili od svojih gostiteljev in drugih prijateljev in se vrnili domov.
Mednarodno srečanje na Islandiji je bilo res edinstvena izkušnja predvsem za tri dijakinje in enega dijaka liceja Franceta Prešerna. Linda Cappellini, dijakinja 5. razreda klasičnega liceja ni pričakovala tako toplega sprejema ob svojem prihodu. S svojo gostiteljico Roso je takoj navezala prijateljstvo in se spustila v zanimiv pogovor. “ Izvedela sem, da sta z mamo protestantske vere in se zavzemata za pravice homoseksualcev (Islandija je tudi med prvimi državami, ki je odobrila poroko gayev) in da se je rodila v Camerunu, zato je bilo stanovanje etnično zaznamovano s posebnimi predmeti in naslikanimi sloni na zidu, kar se mi je zdelo še posebno zanimivo. Rosa in njena mama sta bili zelo gostoljubni in sta uresničili vse moje želje. Drugi večer sta me peljali v posebno temen kraj, iz katerega je bilo mogoče občudovati izredno lepo auroro borealis - neverjetno sanjski prizor. Šli pa smo tudi v Blue Lagoon, v modro oazo sredi niča, v toplovodni bazen, kjer smo se lahko kopali in uživali. Islandska naravna pokrajina s fascinantno temno vulkansko prstjo, geysirji, mahovi, jezeri in slapovi me je zelo presenetila, saj je tako raznolika in edinstvena. Občutila sem, da so Islandci zelo ponosni na svojo kulturo in državo. Mislim, da so res lahko, saj Islandija ni podobna nobeni drugi državi. To izkušnjo bom vedno nosila v svojem srcu in se je spominjala z radostjo in upanjem, da se bom še kdaj lahko vrnila.”
Tudi Veronika Pučnik, dijakinja 5.B razreda znanstvenega liceja, je bila vzhičena nad izkušnjo, saj je “Islandija ena izmed držav, ki sem si jih najbolj želela obiskati. Izmenjava mi je ponudila možnost, da sem v živo občudovala severni sij pri jasnem nebu. Bivala sem pri zelo prijazni in gostoljubni družini, ki mi je pripravila vrsto tipičnih jedi in mi predstavila nekaj islandskih navad. Projekt je bil zame edinstvena izkušnja. Spoznala sem vrstnike iz različnih držav, prišla v stik s čudovito kulturo in si ogledala prelepe in neverjetne kraje.” Tudi Daniele Fonda iz 5.A razreda liceja uporabne znanosti je bil z izmenjavo zelo zadovoljen, “ saj je družina, ki me je gostila, bila izredno gostoljubna in prijazna ter vedno na razpolago za katerokoli moje vprašanje ali dvom. Ta izkušnja je bila zame enkratno doživetje, eno najlepših v mojem življenju.
Sara Zaccagna, dijakinja 5.C razreda jezikovnega liceja meni, da je bil teden na ledenem otoku res izreden, tako posebno čudovit, da bi se najraje spet vrnila tja. “ V družini, kjer sem bivala, smo bili po mojem prihodu v treh. Mami je ime Greta, hčerki pa Johanna. Obe sta bili do mene zelo prijazni. Prvi dan mi je mama pojasnila navado, da se na Islandiji po končanem obedu vedno zahvalimo osebi, ki je hrano pripravila z besedami “thank you for the food” (hvala za hrano). Ta stavek je prišel v navado v letih, ko so ljudje na Islandiji trpeli hudo lakoto. Med drugim sem okušala tudi islandsko pizzo in moram priznati, da je bila izvrstna! Na Islandiji so prav čisto vsi ponosni na svoje sladkarije, tako me je Johanna povabila v tipično sladoledarno, kjer si kupec lahko izbere okus sladoleda in nato še razne dodatke, npr. piškote, kokosove drobtine, čokolado, bonbone…. Tudi vožnja v njihovem avtomobilu je bila izredna: Johanna je poslušala glasbo na ves glas in vse tri smo prepevale pesem Can't Feel My Face, ki je med bivanjem na Islandiji postala moj najljubši hit”.
O vsem zapisanem in še kaj več si lahko preberete na razstavljenih panojih v veži liceja Franceta Prešerna, kjer so že stekle priprave na naslednje mednarodno srečanje profesorjev in dijakov partnerskih šol, ki bo na začetku februarja v Grčiji. Pri projektu, ki ga koordinira podravnateljica prof. Barbara Lapornik, sodelujejo profesorice Valentina Korošec, Alja Stergonšek, Melita Valič, Jana Veljak in profesorji Walter Auber, Boris Grgič in Marko Kalc.
Slikovno in besedno gradivo zbrala in uredila prof. Melita Valič